Novoletni prazniki se niso niti dobro zaključili, ko sem se odpravil na jug Francije, v Almanarre. Že med prazniki sem dobil mail od novega in starega (saj sva bila tudi pri F2 skupaj) timskega kolega Finiana Maynarda, da potrebuje pomoč pri testiranju novo proizvedenih slalomskih desk in nekaj prototipov za leto 2010.

Testni teden RRD - by Tine Slabe

Novoletni prazniki se niso niti dobro zaključili, ko sem se odpravil na jug Francije, v Almanarre. Že med prazniki sem dobil mail od novega in starega (saj sva bila tudi pri F2 skupaj) timskega kolega Finiana Maynarda, da potrebuje pomoč pri testiranju novo proizvedenih slalomskih desk in nekaj prototipov za leto 2010.

Sicer sem imel sprva namen odpotovati v Cape Town na IFCA svetovno prvenstvo, a sem spremenil plan in se v nedeljo, 4. 1. 2009, odpeljal na delo. Po krajšem telefonskem pogovoru se mi je pridružil še Sašo Jančigaj, s katerim že nekaj časa sodelujem pri razvoju jamborjev, in seveda mi je bilo v veselje, da se ne bom 900 km vozil sam.

Pred odhodom sem pogledal napoved, ki je nakazovala šibek veter za prvi dan, za ostale dneve pa ni bila ravno obetavna – napovedovala je nizke temperature. Prvi dan sva s Finianom nastavila zanke na vseh štirinajst testnih deskah in čakala napovedan šibek veter, da bi z 9-kami testirala 135 litrske (največje) RRD-jeve slalomce. Čez šest ur je končno zapihalo 15 vozlov. Sonce je bilo že zelo nizko in je temperatura padala, toda to ni bila ovira – pognala sva se na prvo testiranje. Prvič sem vozil X-Fire LTD 135 in jadro Challenger Aero + 9.3, veter je bil sunkovit, tudi vala kar precej, a sem že po nekaj minutah ugotovil, kako mirna je deska v primerjavi z dosedajšnjimi. Deska ima skoraj ves volumen v srednjem in zadnjem delu, zato sem se moral kar malo navaditi, da špica zelo hitro potone, ko ne glisiram; prav ta razporeditev volumna med glisiranjem daje deski mirnost. Četudi je to RRD-jeva največja slalomca, ki zmore tudi jadra do 10m2, se je v sunkih do 20 vozlov in po kakem metru vala odlično obnašala, tudi po zaslugi »cut outov«. Kljub njeni širini sem bil izredno navdušen nad obračanjem, še bolj pa nad pospeševanjem iz obrata. Glavnina volumna v srednjem in zadnjem delu deske omogoča lažje glisiranje skozi obrat navkljub morebitnim napakam.

Žal je sonce zašlo in desk v zares šibkem vetru na meji glisiranja ta dan nisva uspela testirati. Med vožnjo v apartma sem razmišljal, da je bila to prva RRD slalomca, ki sem jo vozil, in hkrati ena lažje, če ne celo najlažje vozljivih desk, kar sem jih kdaj preizkusil.

Ker naslednji dan v okolici Amanarrja ni bilo napovedanega vetra, smo se odpeljali tri ure proti zahodu, kjer naj bi pihalo. Na osamljeni peščeni plaži z nekaj več kot 20 vozli vetra sva s Finianom sestavila 7.8 in 7.2, tokrat obe njegovi jadri, saj jaz vseh svojih novih Challengerjev še nisem dobil. Nataknila sva jih na 120-litrci in se pognala v morje. Deska, ki je kos jadrom med 6.0 m2 in 8.5 m2, je bila sprva odlična, ko pa je veter pojačal, se je izkazala kot nekoliko prevelika. Ta 230 cm dolga deska vsebuje skoraj enake elemente kot njena večja »sestra«, le da ima ta nekoliko več volumna v sprednjem delu in je 5 cm daljša.

Najnovejša RRD slalom deska, X-Fire 112 LTD, je prva deska, pri kateri je med samim snovanjem sodeloval tudi Finian; v letošnji PWA sezoni bova na njej oba tekmovala. Ker pride serija 112 v Evropo šele sredi februarja, je bila deska v Francijo poslana posebej za testiranje. Ena najbolj primernih desk za našo obalo po količini litrov ima nekoliko več insertov, tako da lahko zanke nastavite po želji. Deska je bila povsem mirna kljub kar brutalnemu chopu. Očitno so pri tej deski zares zadeli »scooprocker«, saj tako okretne in mirne deske, ki je hkrati razmeroma velika, še nisem vozil.

Potek testiranja opreme je sledeč: oba riderja s svojo opremo se odpravita na morje. Najprej se poravnata en ob drugem in se spustita v polno hitrost za minuto ali dve, potem na hitro zamenjata poziciji (da gre tisti, ki je bil prej z vetrom, na priveterno stran) in ponovno »stisneta« do polne hitrosti. Tako ugotovita, kateri je hitrejši in za koliko. Sledi obrat in isti princip do obale in seveda je tudi obrat pomemben del testa. Na obali en obdrži isto opremo, drugi pa zamenja smernik ali desko (ob zamenjavi deske mora ostati smernik isti, saj bi ta lahko preveč vplival na lastnosti deske) in ponovita isti koncept. Zelo hitro se vidi razlika v hitrosti.

Zvečer smo pogledali napoved za prihodnji dan, ki je obetala zelo močan veter in dež, nasmehnili pa smo se ob predvidenih 8° C. Zjutraj smo se odpeljali kako uro proti vzhodu in se ustavila na plaži nasproti Saint Tropeza. Pihalo je idealnih 35 do 40 vozlov z leve in pogoji so bili zelo podobni Kanarskim otokom, le temperatura je bila »nekoliko« nižja. Sestavila sva 6.2 in 6.7, ker sva želela najmanjše iz vrst X-Fire testirati v overpowerju. X-Fire 90 LTD je namenjena močnejšemu vetru, mora pa biti vodljiva tudi v zelo močnem vetru in velikih valovih; prav to sva nameravala testirati. Kmalu sva ugotovila, da ima deska nekoliko manj volumna, kakor piše na njej, a ker je namenjena močnemu vetru, je to prej prednost kot slabost. Ob prvi vožnji sem imel zanke nekoliko premajhne in sem bil prisiljen stati nekoliko bolj na robu deske, kar pa v tako težkih razmerah zelo otežuje kontrolo nad desko. Pozneje sem razširil zanke in jih namestil bolj narazen, saj v močnem vetru malo bolj širok »stance« izboljša ravnotežje. Po vseh teh nastavitvah je bilo na morju kljub dokaj »brutalnim« pogojem pravi užitek. Deska je bila zelo vodljiva na morju in v zraku (kadar si zaradi hitrosti prisiljen skočiti), njena okretnost je edinstvena. Preizkusila sva pet različic deske in precej smernikov.

Končno je zapihalo tudi v Almanarrju in najprej smo se odpravili v privetrni zaliv, kjer sva želela s Finianom v valčku poskusiti X-Fire 105 LTD, še zadnjo od petih »sester«, ki je ostala na suhem. Ponovno z jadroma 6.2 in 6.7, a v dosti manjšem valu in nekoliko šibkejšem vetru, sva vzela vsak svojo 235 cm dolgo in 65 cm široko desko. Ena je bila serijska, druga pa prvi prototip za 2010. Za razliko od drugih RRD-jevih letošnjih slalomc je bila 105 nekoliko na morju živahnejša in bilo je potrebno malo več energije za mirno in hitro vožnjo. Deska ohranja RRD-jevo okretnost. Ko sem stopil na novi prototip, se nisem mogel načuditi – želel sem si, da bi se čas zavrtel naprej in bi bila ta deska že v proizvodnji; četudi serijska 105 sploh ni slaba, sem vesel, da razvoj tako zelo napreduje. Popoldne istega dne sva nekaj desk poskusila še na drugi strani sipine, kjer je popolnoma gladka voda. Tu je lahko tudi Sašo preizkusil dva nova RRD-ja, ki sta ga očarala.

V tednu dni sva s Finianom torej preizkusila vseh štirinajst desk, a sva se strinjala, da test 135 ni bil najboljši, ker jih nisva preizkusila v povsem šibkem vetru. Zato smo naslednji dan odpotovali vse do italijansko-francoske meje, kjer naj bi bil veter ravno pravšnji, in po skoraj treh urah našli idealen »spot«. Čeprav so bile razmere povsem drugačne kot prvi dan, so se dobre lastnosti razporeditve volumna spet takoj pokazale. Deska je zglisirala neverjetno hitro, res pa je, da je zahtevala nekoliko drugačno postavitev nog zaradi razporeditve volumna. Ponovno sva poskušala veliko smernikov in različnih nastavitev jader.

Poslovila sva se od Finiana, ki je od tu nadaljeval pot do RRD-ja v Grosseto, midva pa sva se vrnil v Almanarre, ker sem bil naslednji dan dogovorjen za pogovor z Andersom Bringdalom. Sestala sva se v njegovem novem domu v Marseillu. Bringdal je del prejšnjega leta namenil razvoju Challenger jader in ker nihče o teh jadrih ne ve več kot on, sem se želel pogovoriti z njim na štiri oči in izvedeti, kako jadra delujejo, kakšen je njihov najboljši »trim« itd. Po štirih urah sestavljanja in razstavljanja jader sem z zvrhanim košem informacij sedel v avto in odpotovala sva proti Kopru.

Tedensko testiranje je tako za mano; bilo je prvo tovrstno v moji karieri in počaščen sem bil, ker sem lahko teden dni treniral z enim od najboljših svetovnih slalomistov, od katerega sem se ogromno naučil. Navdušen sem bil nad prav vsemi RRD-jevimi X-Fire-ji in nad odločitvijo, da bom v sezoni 2009 (v kateri bo nastopilo novo pravilo 63, da lahko vsak tekmovalec za celotno sezono registrira 6 jader in tri deske) vozil X-Fire 90, X-Fire 112 in X-Fire 135.

Na kratko bi opisal svoj prvi delovni teden v letu 2009 kot mrzel, a zelo zelo zelo poučen!