Na najsevernejšem delu kvarnerskega zaliva, severozahodno od Voloske, samo 110 km od Ljubljane, leži Preluk, naravno zaščiteni zaliv. Ob vzhodnem rtu s plitvim morjem je plaža bližnjega avtokampa Preluk. Sem prihajajo številni avtomobili in kombiji z deskami in opremo, z najrazličnejšimi registrskimi oznakami. Kadar zapiha “pravi veter”, zadovoljstvu ni konca.
V Preluki je videti tako vzdušje zlasti ob jutrih in še posebej v poletnih mesecih. Zakaj ravno Preluk in zakaj ravno tako zgodaj zjutraj? Zasluga gre severnemu vetru, ki mu pravijo tramontana.
Tramontana je del anticiklona. Piha samo ob lepem vremenu in jasna zvezdnata noč pomeni najboljše zagotovilo za dober veter. Pihati začne po zatonu sonca, čez noč se okrepi, največjo moč pa doseže zjutraj ob sončnem vzhodu. Ni natančnih podatkov o moči vetra, toda po merilih jadralcev na deskah, ki še vedno uporabljajo boforovo lestvico, piha med tremi do največ šestimi ali sedmimi bofori. Seveda je za jadranje na deski najugodnejši veter med štirimi in petimi bofori, tramontana pa najpogosteje piha prav s tako močjo.
Ni enakomerna kot npr. maestral, pa tudi ne divja in razburkana kot burja. Pretežno ima umirjeno smer in ne prehudih prehodov. Najmočneje piha ob vzhodni obali zaliva (v bližini avtokempa), zlasti na kraju ki ga jadralci imenujejo “grotlo”, slabše oziroma povsem neznatno ob zahodni obali.
Tramontana piha do devete, desete ure dopoldan, toda jadralci na deskah jadrajo v glavnem do osme ali pol devete ure, saj začenja veter potem pojenjavati in jadranje je seveda oteženo. Če se jadralci ne ravnajo po teh naravnih zakonitostih vetra, jim ne preostane drugega kot dolgotrajno plavanje in veslanje na deski do obale.
V Preluki ni valov. Večje število jadralcev pa razbije gladko vodo, zato so ponavadi valovi v Preluki visoki do 20-30cm. Take razmere so prav ugodne za hitrostno jadranje in izvajanje likov in raznih manevrov.