Jugozahodnik na Bohinjskem jezeru
Večkrat smo presenečeni, ko na alpskem jezeru, obdanem z gorami, opazujemo pravo morsko panoramo z močnim vetrom in polmetrskimi penastimi valovi. Tako močan veter v Bohinju ni redkost, vendar ga je nekoliko teže predvideti. Jugozahodnik dobi svojo pravo moč in smer, ko se med seboj uskladijo glavni, za veter pomembni vremenski dejavniki: jugozahodni veter, termični veter in dnevna oblačnost. Jugozahodnik je najmočnejši dan ali dva pred prehodom hladne fronte. Vlažen zrak se dviga ob zahodni strani Bohinjskega grebena, ob strmih pobočjih Vogla in Komne pa se spušča in fenizira v podolgovato dolino Bohinjskega jezera. Zaradi strmega padca prek pobočij in kanaliziranja ob Vogarju veter v sunkih doseže velike hitrosti. Sam jugozahodnik je v Bohinju precej sunkovit in kanaliziran, njegova smer na jezeru pa se spreminja do 45 stopinj. Za oceno jakosti jugozahodnika nam služi podatek iz meteorološke postaje na Voglu, ki je objavljen tudi ob vremenskih napovedih. Veter na jezeru je navadno dovolj močan, ko njegove povprečne hitrosti na Voglu presegajo 8 m/s.
Ugodne vetrovne razmere nastopijo ob seštevku jugozahodnega in termičnega vetra. Termični veter, ki ima enako smer kot jugozahodnik, je navadno prešibak in doseže hitrosti od 2 do 3 Bf. Hladen zrak s planote na komni spodriva topel zrak ob jezeru, ki se dviga ob prisojnih pobočjih Uskovnice in Pokljuke. Najmočnejša izmenjava različno ogretih zračnih mas je spomladi in zgodaj poleti, ko je zaradi snega v Julijcih temperaturna razlika med zračnima masama največja. Termični veter zapiha spomladi med 12. in 13. uro, poleti pa okoli 14. ure. V primerih, ko piha jugozahodni veter in je na območju Bohinjskega kota sončno vreme, se jugozahodnik, okrepljen s termičnim veterom v isti smeri, kanalizira po vsej dolžini Bohinjskega jezera. Tak kombiniran veter dosega v sunkih hitrosti do 17 m/s, najbolj zgoščen pa je med Naklovo glavo in hudournikom Govic. Veter je najmočnejši pozno spomladi, ko je v Julijcih še sneg, in poleti, ko se po daljšem obdobju toplega vremena približuje hladna fronta. Moč vetra sovpada z razvojem dnevne termike. Tako je veter najmočnejši spomladi med 13. in 17. uro, poleti pa med 15. in 19. uro. V teh primerih je veter manj sunkovit, njegov stržen pa poteka od Ukanca ob steni Vogarja proti Stari Fužini. Ko je vlažnost zraka tolikšna, da oblačnost ni omejena le na zahodne grebene Julijcev, ali v primerih, ko nad Vogarjem, Pokljuko ali Črno prstjo nastajajo lokalne nevihte, je veter na jezeru moten. To se kaže v večji sunkovitosti, spremembah smeri in spremembi jakosti.
Ob ugodnih vremenskih razmerah, ko jugozahodni (JZ) veter sovpada s termičnim vetrom v enaki smeri in lokalnimi značilnostmi terena, lahko veter na Bohinjskem jezeru doseze hitrosti do 7 boforov.