Slovenija

Ob cesti za Portorož, takoj za koncem koprske obvoznice, stoji Žusterna. Ob močni burji se tukaj zbere kar precej surfačev. Sam dostop v vodo je precej težaven, če niste član kluba, saj je treba opremo nesti čez nekaj skal. Člani majo lepši dostop v vodo (plavajoči splavi), prav tako imajo na razpolago klubske prostore.

V Žusterni val nikoli ne presega metra in pol, zato je chop idealen za surfače, ki ne marajo velikanskih valov, kot se naredijo ob močni burji, recimo na piranski punti. Prav tako je Žusterna ob močni burji eden najvarnejših "spotov" na slovenski obali.

V poletnih mesecih tu zapiha maestral, vendar ne dosega posebno velikih hitrosti (do 15 vozlov). Na jugo se v Žusterni ne surfa!

Na Velenjskem jezeru sta za surfanje ugodna severni in jugozahodni veter. Severni veter je bolj konstanten in primernejši za surfanje, zato pa jugozahodnik zapiha večkrat. Dostop do jezera je možen z avtom (200 m pred spotom je zapornica). Po novem je prevoz opreme možen do obale, tam si zrigaš ter pelješ avto malo višje, 20 metrov, ter pakrikaš ob cesti ali pa na parkingu poleg čolnarne. Če si nastanjen v kampu z dostopom do vode ni težav.

Seča je idealen kraj za jugo. Surfa se v Portoroškem zalivu, tako da ni bojazni, da bi vas, ob slabšem znanju surfanja, predaleč odneslo. Veter piha od 3-6/7 bf, val pa je relativno majhen (nič v primerjavi s Savudrijo). V Sečo je priporočljivo prispeti že relativno zgodaj (9,10h), saj veter popoldne pogosto oslabi. Bodite pozorni na vremensko napoved in ko je ob morju napovedan celodnevni jugo, se z izletom v Sečo ne boste ušteli. Naslednji veter je burja. Ta je šibkejsa kot v Izoli, pa tudi val je veliko manjši. Vsekakor pa je za začetnike bolj primerno, saj jih ne more »odnesti« na odprto morje. Burja v Portoroškem zalivu piha iz severne ali severovzhodne smeri (SSV ali SV) in je močno kanalizirana. Z največjo jakostjo piha ob portoroškem pristanišču in marini. Za oceno hitrosti burje v Portoroškem zalivu (v delu kanaliziranega vetra) je boljši podatek o hitrosti vetra, izmerjen na AMP Koper, kot pa podatek, izmerjen na AMP Portorož

Odkar so v Piranu postavili zapornico za avtomobile, je veliko težje priti z avtom v mesto. Vseeno pa si splača tale opis prebrati, saj velja podobno tudi za Izolo. Kdor pravi, da na Jadranu ni močnih valov in krepkega vetra, se močno moti.Krajni rt Pirana na katerem stoji svetilnik, se imenuje Punta. Ta je postala zbirališče jadralcev z malimi deskami. Poleti piha ob slovenski obali šibak veter – maestral. Doseže največ tri bofore, pa še te bolj redko. Ko pa glavna turistična sezona mine in se začne jesen, z njo pa spremenljivejše vreme, začno pihati močne burje, ki lahko trajajo tudi po ves teden. Vreme se ne ustali vse do junija, vendar je glavna sezona od septembra do konca novembra in na pomlad od srede aprila do junija. Pozimi zaradi prehudega mraza jadranje ni prijetno. Zakaj je prav Punta primerna za jadranje z malimi deskami? Vemo, da burja piha v sunkih, ki jadranje onemogočajo. Piranska burja pa je dovolj stanovit veter. Piha iz severozahoda, bočno na rt, …

Mavčiško jezero je le 15 km oddaljeno od Ljubljane. Dostop do jezera je lahek in podrobno opisan na priloženih zemljevidih. Prostora za parkiranje je dovolj, vendar pa je ob lepem vremenu v petek, soboto in nedeljo, ko je ribiška brunarica odprta, ponavadi zelo težko dobiti parkirno mesto. Na srečo surfačev, pa spomladi in jeseni, ob za surfanje dovolj močnem vetru, vreme postane precej mrzlo in neprijazno za naključne obiskovalce, zato problema s parkirnim mestom takrat ni. Jezero pri HE Mavčiče je najbolj uporabno ob pojavu severnega vetra (Karavanški fen) pa tudi severozahodnika, ki še dodatno kanalizira ob koncu soteske. Veter je sicer bolj ali manj refulast, a se da kar dobro surfat. Eden od pokazateljev dobrega vetra je podatek z letališča Brnik. Ko je tam hitrost vetra 7-8 m/s in sunki 14-16m/s smer pa NNW je običajno veter na jezeru dovolj močan in primerno konstanten. Tak veter nastane v primerih ko je nad zahodno Evropo anticiklon, nad Rusijo pa ciklon in je nj…

Zakon za burjo

AMP Koper je za zdaj najboljši pokazatelj jakosti burje na slovenskem morju. Ob upoštevanju značilnih smeri ter tokov šibke in zmerne burje je podatek o hitrosti vetra z AMP Koper najbolj uporaben pri ocenjevanju jakosti vetra v Tržaškem in Koprskem zalivu. AMP Portorož ob šibki in zmerni burji zaradi kanaliziranega vetra po dolini Dragonje ne daje pravih podatkov o jakosti in smeri vetra, je pa dober pokazatelj močne burje in juga.

Značilnost burje je tudi sunkovitost. Sunki vetra so obsežnejši in dolgotrajnejši na odprtem morju, ob obali pa so krajši, vendar enako močni kot na odprtem. Hitrosti vetra v sunkih (rafulih) so približno enkrat večje od povprečne hitrosti vetra, izmerjene na avtomatskih meteoroloških postajah. Najboljša ocena jakosti burje na morju so podatki o hitrostih burje v sunkih (maksimumih), ki so navadno objavljeni tudi ob vremenskih napovedih.

Ob močni burji (burja lahko piha tudi do 9…

Običajno je jugozahodni veter značilen za predrfontalni vremenski položaj, ko ciklon v severni ali srednji Evropi prek naših krajev vleče vlažen sredozemski zrak. To je veter, ki v notranjosti Slovenije v večini primerov ne dosega primernih hitrosti nad 4 Bf. Ob ugodnih vremenskih razmerah, ko jugozahodni (JZ) veter sovpada še s termičnim vetrom v enaki smeri in lokalnimi značilnostmi terena, pa ta ob nekaterih slovenskih jezerih dosega hitrosti do 7 boforov.   Prostrano Ptujsko polje in bližina Panonske nižine omogočata razvoj močnega in predvsem bolj enakomernega (kot Cerknica ali Bohinj) jugozahodnega vetra na Ptujskem jezeru ter drugih manjših jezerih v Slovenskih Goricah – Gajševsko jezero. Veter dosega hitrosti od 10 do 14 m/s (AMP Ptuj, MP letališce Maribor), piha bolj enakomerno in je zaradi odprtosti prostora manj odvisen od dnevne termike. Jugozahodnik na Gajševskem jezeru ne naredi vala, zato je spot idealen za učenje raznih freestyle trikov oziroma za lju…

JUGOZAHODNI VETER NA CERKNIŠKEM JEZERU Običajno je ta veter značilen za predrfontalni vremenski položaj, ko ciklon v severni ali srednji Evropi prek naših krajev vleče vlažen sredozemski zrak. To je veter, ki v notranjosti Slovenije v večini primerov ne dosega primernih hitrosti nad 4 Bf. Ob ugodnih vremenskih razmerah, ko jugozahodni (JZ) veter sovpada še s termičnim vetrom v enaki smeri in lokalnimi značilnostmi terena, pa ta ob nekaterih slovenskih jezerih dosega hitrosti do 7 boforov. Jugozahodnik na Cerkniškem jezeru Podobne ugotovitve, kot veljajo pri jugozahodniku na Bohinjskem jezeru, veljajo tudi na Cerkniškem. Za hitrosti vetra nad 4 Bf je potrebno sovpadanje termičnega vetra z jugozahodnim. Vlažen jugozahodnik se ob spouščanju po severnih pobočjih Javornikov fenizira in kanaliziran z veliko hitrostjo piha prek ogretega Cerkniškega jezera. Ko se ob toplem sončnem vremenu pred prehodom fronte sešteje s termičnim vetrom …

Jugozahodnik na Bohinjskem jezeru Večkrat smo presenečeni, ko na alpskem jezeru, obdanem z gorami, opazujemo pravo morsko panoramo z močnim vetrom in polmetrskimi penastimi valovi. Tako močan veter v Bohinju ni redkost, vendar ga je nekoliko teže predvideti. Jugozahodnik dobi svojo pravo moč in smer, ko se med seboj uskladijo glavni, za veter pomembni vremenski dejavniki: jugozahodni veter, termični veter in dnevna oblačnost. Jugozahodnik je najmočnejši dan ali dva pred prehodom hladne fronte. Vlažen zrak se dviga ob zahodni strani Bohinjskega grebena, ob strmih pobočjih Vogla in Komne pa se spušča in fenizira v podolgovato dolino Bohinjskega jezera. Zaradi strmega padca prek pobočij in kanaliziranja ob Vogarju veter v sunkih doseže velike hitrosti. Sam jugozahodnik je v Bohinju precej sunkovit in kanaliziran, njegova smer na jezeru pa se spreminja do 45 stopinj. Za oceno jakosti jugozahodnika nam služi podatek iz meteorološke postaje na Voglu, ki je objavljen tu…