Placeholder
Placeholder

Žusterna

Ob cesti za Portorož, takoj za koncem koprske obvoznice, stoji Žusterna. Ob močni burji se tukaj zbere kar precej surfačev. Sam dostop v vodo je precej težaven, če niste član kluba, saj je treba opremo nesti čez nekaj skal. Člani majo lepši dostop v vodo (plavajoči splavi), prav tako imajo na razpolago klubske prostore.

zusterna-s

V Žusterni val nikoli ne presega metra in pol, zato je chop idealen za surfače, ki ne marajo velikanskih valov, kot se naredijo ob močni burji, recimo na piranski punti. Prav tako je Žusterna ob močni burji eden najvarnejših “spotov” na slovenski obali.

V poletnih mesecih tu zapiha maestral, vendar ne dosega posebno velikih hitrosti (do 15 vozlov). Na jugo se v Žusterni ne surfa!

zusterna-2

zusterna

Velenjsko jezero

velenje800

Na Velenjskem jezeru sta za surfanje ugodna severni in jugozahodni veter. Severni veter je bolj konstanten in primernejši za surfanje, zato pa jugozahodnik zapiha večkrat. Dostop do jezera je možen z avtom (200 m pred spotom je zapornica). Po novem je prevoz opreme možen do obale, tam si zrigaš ter pelješ avto malo višje, 20 metrov, ter pakrikaš ob cesti ali pa na parkingu poleg čolnarne. Če si nastanjen v kampu z dostopom do vode ni težav.

vel1 vel2 vel3

Seča

seca-800

Seča je idealen kraj za jugo. Surfa se v Portoroškem zalivu, tako da ni bojazni, da bi vas, ob slabšem znanju surfanja, predaleč odneslo. Veter piha od 3-6/7 bf, val pa je relativno majhen (nič v primerjavi s Savudrijo). V Sečo je priporočljivo prispeti že relativno zgodaj (9,10h), saj veter popoldne pogosto oslabi. Bodite pozorni na vremensko napoved in ko je ob morju napovedan celodnevni jugo, se z izletom v Sečo ne boste ušteli.

seca

Naslednji veter je burja. Ta je šibkejsa kot v Izoli, pa tudi val je veliko manjši. Vsekakor pa je za začetnike bolj primerno, saj jih ne more »odnesti« na odprto morje. Burja v Portoroškem zalivu piha iz severne ali severovzhodne smeri (SSV ali SV) in je močno kanalizirana. Z največjo jakostjo piha ob portoroškem pristanišču in marini. Za oceno hitrosti burje v Portoroškem zalivu (v delu kanaliziranega vetra) je boljši podatek o hitrosti vetra, izmerjen na AMP Koper, kot pa podatek, izmerjen na AMP Portorož

seca1

Piran

Odkar so v Piranu postavili zapornico za avtomobile, je veliko težje priti z avtom v mesto. Vseeno pa si splača tale opis prebrati, saj velja podobno tudi za Izolo.

Kdor pravi, da na Jadranu ni močnih valov in krepkega vetra, se močno moti.Krajni rt Pirana na katerem stoji svetilnik, se imenuje Punta. Ta je postala zbirališče jadralcev z malimi deskami. Poleti piha ob slovenski obali šibak veter – maestral. Doseže največ tri bofore, pa še te bolj redko. Ko pa glavna turistična sezona mine in se začne jesen, z njo pa spremenljivejše vreme, začno pihati močne burje, ki lahko trajajo tudi po ves teden. Vreme se ne ustali vse do junija, vendar je glavna sezona od septembra do konca novembra in na pomlad od srede aprila do junija. Pozimi zaradi prehudega mraza jadranje ni prijetno.

piran

Zakaj je prav Punta primerna za jadranje z malimi deskami? Vemo, da burja piha v sunkih, ki jadranje onemogočajo. Piranska burja pa je dovolj stanovit veter. Piha iz severozahoda, bočno na rt, proti Savudriji. Velika razdalja med Punto in Trstom je vzrok njene stanovitosti. Na odprtem morju se ob močnem vetru naredijo tudi veliki valovi, ki dosežejo višino treh ali celo več metrov.

Pozorno spremljajte vremensko napoved, saj se lahko zgodi, da se pripeljete iz oddaljenega kraja v piran na popolnoma brezveterni dan. Zjutraj predno se odpravite, poslušajte se vremensko napoved in bodite posebno pozorni na poročilo o sunkih vetra v Portorožu, ki naj bodo večji od 10m/s.

Prvi dan po izboljšanju vremena je burja ponavadi najmočnejša. Če doseže jakost devetih boforov ali več, jadranje ni mogoče. Če piha z osmimi bofori, so na vodi le najboljši. Jadro naj ima okoli 3 m2 površine. Jadranje je zelo naporno, saj deska izgublja stik z vodo. Če se burja proti večeru okrepi, je to dober znak, da bo pihala tudi naslednji dan. Najlepše je jadrati v vetru, ki piha šest do sedem boforov. Val je dovolj velik in primeren za visoke skoke in hitre manevre. Jadro naj ima okoli 4 m2 površine. Burja se lahko zelo hitro okrepi ali zelo hitro pojenja, zato ne velja biti pretirano pogumen. Če ima veter moč šestih boforov, ni nikogar, ki bi vas prišel reševat s čolnom. Sevada pa vam bodo prišli na pomoč izkušeni jadralci, če vas le tok ne bo odnesel predaleč in če se je še možno vrniti.

Mavčiče

Mavčiško jezero je le 15 km oddaljeno od Ljubljane. Dostop do jezera je lahek in podrobno opisan na priloženih zemljevidih. Prostora za parkiranje je dovolj, vendar pa je ob lepem vremenu v petek, soboto in nedeljo, ko je ribiška brunarica odprta, ponavadi zelo težko dobiti parkirno mesto. Na srečo surfačev, pa spomladi in jeseni, ob za surfanje dovolj močnem vetru, vreme postane precej mrzlo in neprijazno za naključne obiskovalce, zato problema s parkirnim mestom takrat ni.

mavcice1

Jezero pri HE Mavčiče je najbolj uporabno ob pojavu severnega vetra (Karavanški fen) pa tudi severozahodnika, ki še dodatno kanalizira ob koncu soteske. Veter je sicer bolj ali manj refulast, a se da kar dobro surfat. Eden od pokazateljev dobrega vetra je podatek z letališča Brnik. Ko je tam hitrost vetra 7-8 m/s in sunki 14-16m/s smer pa NNW je običajno veter na jezeru dovolj močan in primerno konstanten. Tak veter nastane v primerih ko je nad zahodno Evropo anticiklon, nad Rusijo pa ciklon in je njun stik dobro izražen v gostih platnicah v smeri sever jug. Gibanje zraka v obeh sistemih (nasprotno vrtenje) se na stiku giblje od severa proti jugu preko Alp. Takrat se zračne mase zlivajo preko Alp, na severni strani (Bavarska Avstrija) so padavine, pri nas pa se zrak fenizira in se v sunkih preliva čez Karavanke.

Surfati se da tudi na jugozagodnik. vendar je veter precej slabši, morda za sodobne flaperje in 11 m2 dovolj…

mavcice2

mavcice3

Izola

Zakon za burjo

izola1

AMP Koper je za zdaj najboljši pokazatelj jakosti burje na slovenskem morju. Ob upoštevanju značilnih smeri ter tokov šibke in zmerne burje je podatek o hitrosti vetra z AMP Koper najbolj uporaben pri ocenjevanju jakosti vetra v Tržaškem in Koprskem zalivu. AMP Portorož ob šibki in zmerni burji zaradi kanaliziranega vetra po dolini Dragonje ne daje pravih podatkov o jakosti in smeri vetra, je pa dober pokazatelj močne burje in juga.

Značilnost burje je tudi sunkovitost. Sunki vetra so obsežnejši in dolgotrajnejši na odprtem morju, ob obali pa so krajši, vendar enako močni kot na odprtem. Hitrosti vetra v sunkih (rafulih) so približno enkrat večje od povprečne hitrosti vetra, izmerjene na avtomatskih meteoroloških postajah. Najboljša ocena jakosti burje na morju so podatki o hitrostih burje v sunkih (maksimumih), ki so navadno objavljeni tudi ob vremenskih napovedih.

Ob močni burji (burja lahko piha tudi do 9bf) se naredijo veliki valovi, ki močno otežujejo surfanje. Za začetnike ta kraj ni primeren, saj jh lahko odnese daleč na odprto morje, če ne kar v Italijo. Dostop do plaže je izredno lahek, kar daje Izoli dodatne točke.

Gajševci

gajsevskomap

gajsevci

Običajno je jugozahodni veter značilen za predrfontalni vremenski položaj, ko ciklon v severni ali srednji Evropi prek naših krajev vleče vlažen sredozemski zrak. To je veter, ki v notranjosti Slovenije v večini primerov ne dosega primernih hitrosti nad 4 Bf. Ob ugodnih vremenskih razmerah, ko jugozahodni (JZ) veter sovpada še s termičnim vetrom v enaki smeri in lokalnimi značilnostmi terena, pa ta ob nekaterih slovenskih jezerih dosega hitrosti do 7 boforov.
  gajsevci_panorama1

Prostrano Ptujsko polje in bližina Panonske nižine omogočata razvoj močnega in predvsem bolj enakomernega (kot Cerknica ali Bohinj) jugozahodnega vetra na Ptujskem jezeru ter drugih manjših jezerih v Slovenskih Goricah – Gajševsko jezero. Veter dosega hitrosti od 10 do 14 m/s (AMP Ptuj, MP letališce Maribor), piha bolj enakomerno in je zaradi odprtosti prostora manj odvisen od dnevne termike.

Jugozahodnik na Gajševskem jezeru ne naredi vala, zato je spot idealen za učenje raznih freestyle trikov oziroma za ljubitelje hitrosti.

Dostop do jezera je lahek – asvaltna cesta čisto do jezera.

Cerknica

cerknica800

JUGOZAHODNI VETER NA CERKNIŠKEM JEZERU

Običajno je ta veter značilen za predrfontalni vremenski položaj, ko ciklon v severni ali srednji Evropi prek naših krajev vleče vlažen sredozemski zrak. To je veter, ki v notranjosti Slovenije v večini primerov ne dosega primernih hitrosti nad 4 Bf. Ob ugodnih vremenskih razmerah, ko jugozahodni (JZ) veter sovpada še s termičnim vetrom v enaki smeri in lokalnimi značilnostmi terena, pa ta ob nekaterih slovenskih jezerih dosega hitrosti do 7 boforov.

cerknica

Jugozahodnik na Cerkniškem jezeru

Podobne ugotovitve, kot veljajo pri jugozahodniku na Bohinjskem jezeru, veljajo tudi na Cerkniškem. Za hitrosti vetra nad 4 Bf je potrebno sovpadanje termičnega vetra z jugozahodnim. Vlažen jugozahodnik se ob spouščanju po severnih pobočjih Javornikov fenizira in kanaliziran z veliko hitrostjo piha prek ogretega Cerkniškega jezera. Ko se ob toplem sončnem vremenu pred prehodom fronte sešteje s termičnim vetrom v enaki smeri, lahko v sunkih dosega hitrosti do 7 Bf.

Veter na Cerkniškem jezeru je sunkovit. Sunki zelo močnega vetra s hitrostmi od 10 do 17 m/s se bolj ali manj pogosto menjavajo s šibkejšim vetrom ali popolnim brezveterjem. Bolj enakomeren veter piha v času, ko je jezero polno in vodna površina obsega 10 – 20 km2. Plitvo jezero se spomladi hitro ogreje na 15 – 20C. Velika topla vodna površina ob prisojnih pobočjih Slivnice in Rakitniškega pogorja omogoča dviganje zraka ob južnih pobočjih, s tem pa se krepi termični veter. Pogorje Javornikov je premajhno, da bi se nad njim ustvarile zaloge hladnega zraka. Zračne mase se prek Javornikov spuščajo v valovih in tako povzročajo sunkovit veter. Zaradi večjih temperaturnih razlik in velikosti jezera so termični in jugozahodni vetrovi najmočnejši spomladi in zgodaj poleti. Ko je jezero manjše (poleti in jeseni) pa so južni vetrovi šibkejši in sunkovitejši.

cerknica1

Bohinj

bohinj

Lokacija - parkirišče

Lokacija  plaže

Jugozahodnik na Bohinjskem jezeru

Večkrat smo presenečeni, ko na alpskem jezeru, obdanem z gorami, opazujemo pravo morsko panoramo z močnim vetrom in polmetrskimi penastimi valovi. Tako močan veter v Bohinju ni redkost, vendar ga je nekoliko teže predvideti. Jugozahodnik dobi svojo pravo moč in smer, ko se med seboj uskladijo glavni, za veter pomembni vremenski dejavniki: jugozahodni veter, termični veter in dnevna oblačnost. Jugozahodnik je najmočnejši dan ali dva pred prehodom hladne fronte. Vlažen zrak se dviga ob zahodni strani Bohinjskega grebena, ob strmih pobočjih Vogla in Komne pa se spušča in fenizira v podolgovato dolino Bohinjskega jezera. Zaradi strmega padca prek pobočij in kanaliziranja ob Vogarju veter v sunkih doseže velike hitrosti. Sam jugozahodnik je v Bohinju precej sunkovit in kanaliziran, njegova smer na jezeru pa se spreminja do 45 stopinj. Za oceno jakosti jugozahodnika nam služi podatek iz meteorološke postaje na Voglu, ki je objavljen tudi ob vremenskih napovedih. Veter na jezeru je navadno dovolj močan, ko njegove povprečne hitrosti na Voglu presegajo 8 m/s.

bohinj1

Ugodne vetrovne razmere nastopijo ob seštevku jugozahodnega in termičnega vetra. Termični veter, ki ima enako smer kot jugozahodnik, je navadno prešibak in doseže hitrosti od 2 do 3 Bf. Hladen zrak s planote na komni spodriva topel zrak ob jezeru, ki se dviga ob prisojnih pobočjih Uskovnice in Pokljuke. Najmočnejša izmenjava različno ogretih zračnih mas je spomladi in zgodaj poleti, ko je zaradi snega v Julijcih temperaturna razlika med zračnima masama največja. Termični veter zapiha spomladi med 12. in 13. uro, poleti pa okoli 14. ure. V primerih, ko piha jugozahodni veter in je na območju Bohinjskega kota sončno vreme, se jugozahodnik, okrepljen s termičnim veterom v isti smeri, kanalizira po vsej dolžini Bohinjskega jezera. Tak kombiniran veter dosega v sunkih hitrosti do 17 m/s, najbolj zgoščen pa je med Naklovo glavo in hudournikom Govic. Veter je najmočnejši pozno spomladi, ko je v Julijcih še sneg, in poleti, ko se po daljšem obdobju toplega vremena približuje hladna fronta. Moč vetra sovpada z razvojem dnevne termike. Tako je veter najmočnejši spomladi med 13. in 17. uro, poleti pa med 15. in 19. uro. V teh primerih je veter manj sunkovit, njegov stržen pa poteka od Ukanca ob steni Vogarja proti Stari Fužini. Ko je vlažnost zraka tolikšna, da oblačnost ni omejena le na zahodne grebene Julijcev, ali v primerih, ko nad Vogarjem, Pokljuko ali Črno prstjo nastajajo lokalne nevihte, je veter na jezeru moten. To se kaže v večji sunkovitosti, spremembah smeri in spremembi jakosti.

bohinj2

Ob ugodnih vremenskih razmerah, ko jugozahodni (JZ) veter sovpada s termičnim vetrom v enaki smeri in lokalnimi značilnostmi terena, lahko veter na Bohinjskem jezeru doseze hitrosti do 7 boforov.

Sponzorirane povezave

X