Osnove surfanja

Vsak začetek je težak. Pri učenju surfanja je poleg volje, primernih vetrovnih razmer, ki naj bodo okoli 1-3bf (ne učite se v premočnih vetrovih!), pomembna tudi izbira opreme. Pomembno je, da je deska dovolj velika, nepotopljiva glede na vašo težo. Za pravilno odločitev glede izbire volumna lahko okvirno služi sledeči premislek: ce imate 80 kg, naj bi deska imela teoretično vsaj 100L volumna, da se v idealnih razmerah ne bi potopila pod vašo težo (80kg teža surfaca + 10kg teža deske + 10kg teža rigga). Za učenje potrebujete stabilno desko (saj je tako učenje osnov hitrejše in tudi bolj zabavno), torej najmanj 30 litrov več (130L), odvisno od teže surfača (za težje več). Ne potrebujete najnovejše deske, tudi 15 let stara deska bo čisto v redu. Jadro je za začetnike lahko tudi nemonofilno, saj so jadra iz blaga bolj odporna na različne udarce in padce surfačev. Vsekakor pa naj ne bo preveliko. Maksimalna velikost naj bi bila okoli 6m2, raje manj, saj je večje jadro težje vodljiv…

Jadranje na deski prinaša mnogo športnega užitka in veselja, vendar pa je lahko tudi nevarno, zlasti za neizkušene. Varnost na deski pojmujemo kot varnost jadralca in drugih uporabnikov vodnih površin. Zlasti v začetku jadralec vozi blizu obale, kjer se srečuje s kopalci, čolni, potapljači in mora vedeti, kje ne sme jadrati, kakšna so pravila srečevanja in kako ravnati v nevarnosti. Vedno naj bo osnovno pravilo: najprej varnost!   Kje in kdaj ne smemo jadrati: v označenih kopališčih, nasploh pa se izogibamo gosteje obljudenih plaž. Najraje jadramo vsaj 80 do 100m od obale, v pristaniščih (ki jih uporabljamo samo za izplovitev in vplovitev) in delih luk, kjer oviramo promet in delo. Izogibamo se pristaniških pomolov, dokov in nasipov, ob ribiških ladjah in čolnih, v območjih, ki so označena kot prepovedana (npr. vojaški objekti) ob majhnih oranžnih bojah, ki označujejo potapljača, ponoči in pri zmanjšani vidiljivosti (megla, gost dež) in med nevihtami.  …

Veter je pojav, pri katerem se premikajo zračne gmote iz središča visokega (A) v smeri središča nizkega zračnega tlaka (C), pri čemer je razlika zračnega tlaka med omenjenima središčema čimvečja, tem močnejši je veter. Temeljni značilnosti vetra sta smer in jakost pihanja. Smer vetra se meri v stopinjah (o) in sicer, odkod piha; npr. burja je NE veter, kar pomeni, da piha iz severovzhoda. Stanje nekaterih elementov vremena na podlagi hitrosti vetra se določa po Beaufortovi lestvici, ki ima 12 stopenj; od brezvetrja do orkana (0 - 32.7 m/s). Moč je odvisna od hitrosti vetra, ki se meri v m/s, km/h ali vozlih. bofori m/s km/h vozli pritisk v kg/m2 0 0,0 - 0,2 0 - 1 0 - 1 0 1 0,3 - 1,5 1 - 5 1 - 3 0 - 0,1 2 1,6 - 3,3 6 - 11 4 - 6 0,2 - 0,6 3 3,4 - 5,4 12 - 19 7 - 10 0,7 - 1,8 4 5,5 - 7,9 20 - 28 11 - 16 1,9 - 3,9 5 8,0 - 10,7 29 - 38 17 - 21 4,0 - 7,2 6 10,8 - 13,8 39 - 49 22 - 27 7,3 - 11,9 7 13,9 -…