Exocet original

Southsails

Skrb za jadra

Nakup novih jader nas kar precej stane, zato jih je smiselno tudi primerno vzdrževati. Marsikdo bi ob primerni skrbi jadra imel dalj časa, oziroma bi pri prodaji zanje iztržil več. Kako jih torej primerno vzdrževati?

Navečji sovražnik monofilnih jader so sončni zarki (UV-sevanje), zato po končanem srfanju jadra ne pustite lezati na soncu, temveč ga odnesite v senco ali pa pokrijte s ponjavami. Prav puščanje na soncu, ko žarki padajo na jadro pravokotno, najbolj škodi jadru. Ne pozabimo, da je med srfanjem jadro postavljeno pokonci in zato precej manj izpostavljeno škodljivem UV sevanju. Samo za primer: Jadro ki leži ca. 200 ur na soncu izgubi polovico svoje moči! Jadro postane neprozorno in kmalu začne pokati.

Naj navedem še nekaj vzdrževalnih opravkov:

  • Pred dolgoročnim shranjevanjem jadra je le tega koristno oprati v sladki vodi, saj s tem spreremo sol, katera jadro počasi uničuje. Glavni problem pri šoli je ta da, ko se jadro posuši, na njem ostanejo drobceni kristali soli, ki drgnejo ob monofilm in ga s tem obrabljajo. Če opereš jadro v sladki vodi, ga moraš tudi posušiti, saj se lahko zgodi da ga, če ga dolgo pustiš mokro zvitega, napade plesen, kar se ti pri slano zvitem ne more zgoditi.
  • Kadar imamo jadro napeto po več dni skupaj, ga je pametno po vsakem srfanju po jamboru malenkostno popustiti, vendar to predvsem zaradi jamborja samega.
  • Prenašanje jadra na glavi lahko jadro uničuje. Ker se monofilm za razliko od ostalih materialov ne razteguje, lahko sčasoma poči oz. se strga.

Pri kupovanju rabljenih jader moramo med drugim paziti tudi na samo prozornost jadra. Jadra ki izgledajo neprozorna, motna, tudi po umitju s sladko vodo, imajo zelo utrujen monofil. Tak monofil bo kmalu začel pokati in jadro bo postalo neuporabno, saj vseh razpok preprosto ni mogoče zaflikati.

motno1motno2 motno3

Zimsko surfanje

Surfanje ponavadi povezujemo s poletjem in z visokimi temperaturami. Lahko pa je surfanje užitek tudi v hladnejših mesecih, vendar se je takrat na take razmere treba ustrezno pripraviti.

Med surfači na splošno velja, da je surfanje z ustrezno zaščitno opremo razmeroma varno, ko je seštevek temperature morja in zraka višji od 16C, kar pomeni da je surfanje na Jadranu praktično mogoče preko celega leta.

winter2

Izredno pomembno je, da smo za nizke temperature ustrezno oblečeni. Najbolj primerna bo suha obleka, uporaba polsuhe pa naj bo v kombinaciji s pod-oblekami. Pomembna je tudi uporaba kape, saj preko nezaščitene glave izgubljamo ogromno toplote, da o hitrejšem prehladu sploh ne govorimo…

temp

Ne pozabimo še na čevlje in rokavice, ki naj ne bodo predebele, saj zgubimo občutek, prav tako nas lahko zaradi pretiranega napenjanja prstov začnejo boleti mišice. Če rokavic nimamo, si lahko pomagamo z navadnimi »kuhinjskimi rokavicami za pomivanje«, ki uspešno ščitijo prste pred mrazom, ki ga povzroča veter, občutek za držanje loka pa ostaja skoraj nespremenjen.

Uporabljajmo le preizkušeno opremo! Zavedati se moramo, da surfanje v nizkih temperaturah ni nenevarno. Nenadna poškodba zgloba, zlom jambora ali loka lahko privede do večurnega plavanja v vodi, ki se lahko konča tudi zelo tragično!

winter1

Ne surfajmo predaleč od obale, saj se ob morebitnih težavah tako lažje vrnemo na kopno in nikoli ne surfajmo sami. Spodobi se, da »pazimo« tudi na svoje surfaške kolege, ki so istočasno v vodi in v primeru nesreče pomagamo, oz. pokličemo na pomoč.

Za surfanje izbirajmo varne lokacije. Če se odpravljate na burjo, izberite mesta kjer ta piha proti obali. V Sloveniji sta najvarnejša Bernardin in Žusterna, na Hrvaškem pa je idealen Punat, kjer vas praktično ne more odnesti nikamor (podobno Ližnjan). Če niste »stari maček« zimskega surfanja, se piranska Punta močno odsvetuje, saj je dostop do vode težak. Na skalah se je uničila že marsikatera oprema, prav burja pa piha direktno na odprto morje. Kadar ob slovenski obali zapiha jugo, je najbolj varno surfanje Pri ribiču (Seča).

Vozli

Opis nekaterih primernih vozlov za surfače

Povprečni surfač ponavadi pri sestavljanju opreme ne potrebuje obširnega znanja o vozlih. Novejša surf oprema vsebuje različne objemke, zategovalnike, elastične gumice ipd. Zato ponavadi sestavimo opremo, ne da bi sploh kje naredili kakšen vozel. Vseeno pa znanje o osnovnih vozlih lahko pride še kako prav v posebnih situacijah – kakšni nesreči na vodi, vezanju opreme na boje…

Osmica – ponavadi ta vozel naredimo na koncu vrvi. Pri surfariji se uporablja predvsem na koncu vrvice za zategovanja jadra po loku. Če uporabljate namesto osmice navadni vozel (slika z modro vrvico) priporočamo da vozel zamenjate z osmico, saj se tako vrvica veliko težje razveže.

Fig8s_1Fig8s_2Fig8s_3Fig8s_4

 

Pašnjak – z njim ustvarimo zanko, ki se ne zategne. Predvsem se uporablja za različne priveze…

Boln_1 Boln_2 Boln_3 Boln_4 Boln_5 Boln_6

 

Zastavni vozel nam prikazuje kako zvežemo dve vrvi skupaj. V primeru da potrebujemo trdnejši vozel lahko koraka 3 in 4 ponovimo. Zadnja slikica prikazuje isti vozel zvezan na način, ki omogoča lažjo razvezavo.

Sheet_1 Sheet_2 Sheet_3 Sheet_4 Sheet_5večja trdnost (dvojni zastavni)

 

Sheet_6

lažja razvezava

 

Sheet_7

 

Za konec si poglejmo še vrzni vozel, ki je bil včasih zelo popularen pri vezanju loka na jambor.

Clove_1 Clove_2 Clove_3 Clove_4 Clove_5

Sponzorirane povezave

X