Za začetek si poglejmo osnovne fizikalne spremembe. Lok pomaknjen višje pri glisiranju povzroči pomik teže proti smerniku. To zmanjša površino deske v vodi (zaradi tega se težje zglisira, vendar je končna hitrost deske večja). Dodatna slabost je v tem, da deska postane bolj nestabilna, zato pa bolj primerna za radikalne manevre. Ta položaj je idealen v močnejsem vetru s pogojem da vam veter ni premočan), obratno pa lok pomaknjen nižje poveča vodno površino. To omogoča boljšo vožnjo proti vetru in poveča stabilnost deske. Ob šibkejsem vetru vam ta položaj omogoča, da deska hitreje zglisira. V premočnem vetru pa ta položaj potiska nos deske proti tlom, preprečuje “letenje deske po zraku”, nudi več časa za reagiranje in preprečuje težnjo deske da zavija v veter. Višje postavljen lok omogoča tudi lažje dvigovanje jadra iz vode.
Ko glisiramo, stojimo daleč od pete jambora, jambor je nagnjen nazaj, lok pa mora biti v višini prsi. To omogoča lahkotno držanje – z iztegnjenimi rokami ter lažje zapenjanje/odpenjanje od trapeza. Višino loka za glisiranje preverimo tako, da se postavimo ob navpično dvignjen jambor. Takrat mora biti glava loka v višini oči surfača!! Če spustimo lok, je “kruzanje” precej lažje. Pri glisiranju v takem položaju bo pozicija telesa podobna sedenju na WC skoljki (“sralna poza“). Precej hitro nas tudi zabolijo noge.
To je teorija, uporabna predvsem za spidiranje po kanalu. Za freestyle se lok spušča bolj nizko, prav tako je izvajanje jibov veliko lažje z bolj nizkim lokom.
