Nastavitev trapeznih vrvic

Najprej poiščemo točko ravnovesja jadra. Na obali postavimo jadro pokonci (seveda more pihati veter v njega), primemo lok z obema rokama in roke približujemo skupaj tako, da ohranjamo stabilnost jadra. Ko se roki stakneta smo prišli do ravnovesne točke. Tukaj lahko držimo lok samo z eno roko, ne da bi jadro postalo nastabilno.

1roka

Točka ravnovesja more biti točno na sredini med koncema trapezne vrvice. Sama dolžina vrvice naj ne seže dljeod komolca. Lahko pa je do 5 cm krajša. Razmak med koncema vrvice naj bo okoli 20-30 cm.

Če so vrvice pravilno nastavljene, lahko za trenutek spustite roke z loka in srfate zapeti samo v trapezu.

p.s Zgoraj napisana navodila naj bodo osnovne smernice pri nastavljanju trapeznih vrvic. Za referencno točko si postavite ravnovesno točko in eksperimentirajte z različnimi nastavitvami okoli nje. Nikakor ne pravim, da more to veljati za vse surfače. Veliko jih vozi z daljšimi, krajšimi vrvicami, pa tudi razmak se giblje med 5 do 30-40 cm. Tudi točka ravnovesja ni vedno na sredini med koncema. Pač, kakor vam paše…

 roka

Sestavljanje jadra – 2.del

V prejšnjem članku je bilo govora o osnovnih navodilih za sestavljanje jader, v drugem delu pa bodo opisane podrobne nastavitve in nekateri podrobni napotki za ugotavljanje uspešnosti nastavitev.

Nastavi višino loka:

  • v višini prsi ( za začetnika – brez vodnih štartov, obratov z vetrom)
  • v višini ramen (za povprečneža – vodni štart, obrati z vetrom)
  • v višini brade ( za znalca- manevri, skoki…

Izberi »clew« luknjo (luknja s katero pripnemo jadro na lok, ponavadi ima jadro dve):

  • spodnja luknja (višina srfača do 170cm, teža do 70kg)
  • spodnja luknja: če je lok nizko, zgornja luknja: če je lok visoko (višina srfača od 170-185cm, teža od 70-85kg)
  • zgornja luknja (višina srfača od 185cm, teža od 86kg)

Zategni letvice, dokler na žepku ali ob robu žepka ni več gub (a)

  • če so letvice zategnene preveč, se začnejo kriviti in žepek se upogne (b)

Če se le da, nastavi podaljšek tako, da se kljuko za napenjanje jadra lahko zategne do konca pete.

Preveri napetost jadra po jamboru – »luff tension«

  • Dvigni jadro in preveri rob (c). Najmanj med zgornjima dvema letvicama naj bo rob »plapolajoč« (d) 
    trimanje2_slikca2

Preveri napetost jadra po loku – »clew tension«

  • Pogoji normalnega vetra: letvica se narahlo dotika jambora (a)
  • Pogoji lahkega vetra: letvica prekriva jambor za pribljižno 1cm (b)
  • Pogoji močnega vetra: letvica je malo oddaljena od jambora (c)
    trimanje2_slikca3

Kadar se v višini loka od konca jadra proti jamboru pojavljajo gube pomeni, da je jadro po loku preveč napeto.

Sestavljanje jadra – 1.del

Novejša jadra omogočajo veliko večji vetrni razpon in posledično surfanje z večjo površino, kot bi pričakovali za dano moč vetra. Seveda morajo biti za ta podvig ustrezno napeta. Surfanje v 6 bf s šestimi kvadrati ali več? Z novejšimi jadri, brez problema!

Sestavljanje jadra

Jadro ali njegova vreča, ponavadi vsebujeta podatke o priporočeni dolžini jambora z morebitnim podaljškom (luff), njegovi trdoti, procentu karbona, ter dolžini loka.

Jadro ponavadi napnemo v štirih korakih. Najprej ga zmerno napnemo po jamboru, zmerno po loku, do konca zategnemo po jamboru in do konca po loku.

Pri razstavljanju je stvar obratna!!! Torej najprej popustimo po loku in šele nato po jamboru, saj se drugače jadro lahko poškoduje zaradi prevelike sile, ki nastane po loku, če kot prvo popustimo po jamboru.

Zavedati se moramo, da kadar jadro napenjamo na jamboru z drugačnimi lastnostmi, kot jih priporoča proizvajalec jadra (trdota, procent karbona), ima jadro ponavadi neoptimalno obliko, lahko pa se pojavijo tudi gube.

Umetnost so drobne, fine nastavitve. So izrednega pomena, saj se z njimi prilagajamo moči vetra. Torej tistih 2/3cm več ali manj napenjanja po zglobu in loku ponavadi omenjenega pri specifikacijah jadra, kjer piše nekaj podobnega kot: Luff 535cm ± 2.5 cm ; Boom 180cm ± 2cm;

Za ilustracijo si poglejmo mejna primera. Kadar je veter šibak in potrebujemo čim več “zajetega” vetra, bomo jadro napeli 532.5 cm po jamboru in 178 cm po loku. Kadar pa je veter premočan in želimo površino jadra narediti čim manjšo pa na 537.5 in 182cm. Za omenjene nastavitve ponavadi potrebujemo fino nastavljiv podaljšek in lok.

Obstajata torej dve vrsti nastavitev:

  • Nastavitev po zglobu/jamboru

Nastavitev je izrednega pomena, saj nam pomaga izničiti vpliv premočnih sunkov vetra. Tako z nategom oziroma popuščanjem jadra po jamboru kontroliramo gubanje jadra v predelu prve in druge letvice (na sliki zunanji rob jadra – območja: first, second, third)

 trimanje_slika2

V (pre)slabem vetru se jadro po jamboru napne samo toliko, da se zgubi guba – predvsem v predelu jadra pod lokom (ponavadi na minimalno, prej omenjeno dolžino napenjanja jadra, omenjeno v specifikacijah). Zunanji rob jadra (območja first, second, third) je nenaguban, kompakten. Tako zajame jadro največ vetra.

napenjanje1

Če piha močneje, preveč ali v močnih sunkih se jadro po jamboru bolj napne, kar povzroči odpiranje jadra. Najprej se odpre predel pri prvi letvici (first), z večjim nategom pa še predel med drugo in tretjo letvico (second, third). To omogoči “zlivanje” sunkov mimo jadra (kot bi imeli jadro z manjšo površino) in lažje deskanje.

 napenjanje3

  • Nastavitev po loku

Omogoča nastavitev same moči jadra.

V slabem vetru ga zategnemo minimalno. Tako zajame jadro največ vetra. V primeru močnejšega vetra jadro zategnemo in ga s tem zravnamo. Jadro sedaj zajame manj vetra, kar pa je ravno to, kar si želimo.

Omogoča lažjo vožnjo proti vetru / hitrejšo z vetrom

Verjetno ste se že kdaj spraševali, zakaj imajo tekmovalci loke, na katerih je sistemček za “šponanje” jadra, kar med vožnjo… Ko gredo proti vetru jadro zategnejo, to jim omogoča večji kot v veter. Obratno, ko gredo z vetrom, ga popustijo.

Pravilna izbira jamborja

Za nakup pravega jambora je potrebno vsaj nekaj osnovnih informacij. Najdražji jambor ni vedno najboljši, saj je za nakup potrebno poznavanje nekaj osnovnih parametrov. V nadaljevanju bom poskušal opisati osnovne lastnosti različnih jamborjev.

masts

Tipična oznaka jambora je: VISION 60C 4.65m – ICMS 32, d 42

  • VISION – Model jambora
  • 60C – Procent Carbona (Ogljik) v jamboru (glede na tezo jambora!)
  • 4.65m – Dolžina
  • ICMS 32- Trdota jambora
  • d 42 – diameter (premer) jambora v mm

Najboljša, vendar ne najcenejša odločitev, je izbira jadru predlaganega jambora (na vreči vsakega jadra ali pa na jadru je oznaka priporočenega jambora). Tako dobi jadro pravilen profil in dobro deluje (se pravilno odziva na sunke vetra). Če pa vam vasa sredstva ne dovoljujejo nakupa predlaganega jambora ali pa se le tega ne dobi, vam priporočam branje ostalega članka.

  • Procent Carbona – Večji je procent, lažji je jambor, jambor je trši(manj se ukrivi), odzivni čas je hitrejši (čas ukrivitve jambora zaradi sunka vetra in čas vrnitve v prvoten položaj). Toda pozor: jambor je bolj krhek – občutljiv na strižne udarce (po domače, jambor se hitreje zlomi).
  • IMCS – Enota za trdoto jambora. Manjša številka pomeni manj trd jambor. Enota je standardizirana zato naj bi bili jambori različnih proizvajalcev, z enakim IMCS jem, enako trdi, ne glede na dolžino!!! Pri sestavljanju jadra je priporoceno vzeti predlagano trdoto in predlagano dolžino jambora (izdelovalec jadra jo predpiše – pise na jadru,vreci). Le tako bo napeto jadro optimalno. Lahko sicer za jadro pri katerem piše, da potrebuje jambor – mast 460/IMCS 25 (celotna dolžina = luff 462), uporabimo jambor 430cm z IMCS 25 (če tak sploh obstaja) s 32cm podaljškom, vendar ne bo optimalno napeto. Še slabše pa bo če bomo uporabili 430 cm/IMCS 21 jambor. Tako napenjanje jadra na mehkejšem jamboru povzroči, da se jambor preveč ukrivi, zato tudi idealne oznake, kako jadro napeti, ne veljajo več. Sam sem napenjal jadro za katerem piše (mast 460/IMCS 25 , luff 462+- 2cm) na jambor 430 cm /IMC S 21 z 32.5cm podalškom, vendar sem bil presenečen da je bilo treba dati podalšek na 37.5 cm ??!!! Seveda zato, ker je jambor premehak, se pri napenjanju bolj ukrivlja zato je treba imeti daljši jambor, da o samih gubah na neoptimalno napetem jadru ne govorim….
  • d – diameter (premer) jambora. Ožji jambor se bolj ukrivlja, nasprotno sirši manj. Jambora sta tako z enakim procentom carbona in različnim diametrom različno trda – seveda imata različni IMCS. Če jadro vsebuje camberje, je slabost preozkih jamborjev je v tem, da camberji nekako »lebdijo« v zraku, tako da ne dobimo pravilne oblike jadra. Nasprotno, predebel jambor ne omogoča gladkega vrtenja camberjev (oblika jadra je slabša, odziv na veter slabši), kar lahko v najslabšem primeru tudi poškoduje jambor. Pomembno je vedeti, da so nekateri starejši jambori predebeli in ne gredo v žep novejših jader.
  • Dolzina – Na jadru vedno pise obvezna dolzina jambora. Manjšega ne kupujte, saj bo verjetno treba uporabit podaljšek. Nekatera jadra imajo na vrhu nastavljivi trakec s kapico, kar omogoča kompenziranje predolgega jambora. Obratno predolg jambor povzroči preveliko odprtino med koncem jadra in koncem jambora.
  • porazdeljenost ukrivljenosti jambora – Pogeg IMCS trdote jambora obstaja še en parameter, ki pove kako je trdota porazdeljena po jamboru. Obstajajo 3 vrste jamborji – Constant Curve, Flex Top, Combi Curve. Ponavadi so jambori sedaj vsi Constant Curve (kaj točno to pomeni si preberite na http://www.windwing.com/mcsimcs.html) , vendar pri kakšnih rabljenih starejših je treba tudi na to pazit, saj z napačnim jamborom spet ne bomo jadra napeli optimalno…

Primer:

Jadro z priporočenim 60% carbonskim jamborom napnemo na 60% in 40% jamboru. Ko sta jadra napeta (na suhem) zgledata identično, v vodi pa se obnašata drugače. Jambor z manjšim procentom carbona se veliko bolj ukrivlja. To privede do neoptimalne oblike in gibanja jadra. Pri surfanju imamo tedaj nekako »mehkejši« občutek; manj čutimo sunke vetra. Zadnje je tudi vzrok da se pri Wave srfanju uporablja jambore z manjšo vsebovanostjo carbona. Drugi vzrok je v tem, da se jambori z manjšim odstotkom carbona manj lomijo, kar je pri skokih odločilnega pomena.

Premikanje jamborja

Pomikanje jambor naprej oz. nazaj ima lahko dramatični ucinek na hitrost deske, stabilnost, voznjo proti vetru, zmožnost držanja večjega jadra na močnejsem vetru… Na majnih deskah imajo že male spremembe velik učinek.

Jambor pomaknjen naprej poveča vodno površino deske (kolikšen del deske je v vodi), kar omogoča boljšo vožnjo proti vetru in poveča stabilnost deske. Ob šibkejsem vetru vam ta položaj jambora omogoča, da deska hitreje zglisira. V premočnem vetru pa vam ta položaj jambora potiska nos deske proti tlom, preprečuje “letenje deske po zraku”, nudi več časa za reagiranje in preprečuje težnjo deske da zavija v veter.

Jambor pomaknjen nazaj poveča koncno hitrost deske. Zaradi tega se težje zglisira, vendar je vodna površina deske sedaj manjša (večja hitrost). Dodatna slabost je v tem da deska postane bolj nestabilna, zato pa bolj primerna za radikalne manevre. Ta položaj je idealen v močnejsem vetru s pogojem da vam veter ni premočan (če je, glej prejšni odstavek). Če je veter šibkejsi ne pomikamo jambora nazaj (glej prejšni odstavek).

Novejše deske imajo sedaj že napisane oznake kam postavit jambor glede na velikost jadra. Vseeno je treba vedeti, da so to le okvirne oznake. Velja tudi opozorilo, da jadra iste velikosti vendar različnih modelov nista enaka, kar pomeni da je njuna idealna postavitev jambora drugačna.

lukna nluknja

Nasvet: Če pri glisiranju nikakor ne morete zapreti luknje med desko in jadrom, pomikajte jambor naprej!!!

Nastavitev zank za noge

Zanke za noge pri učenju preklinja marsikateri začetnik. Pri hoji po deski se človek v njih zatakne, udari v prste ali pa kdaj prav zanimivo pade… Vendar pa do kvalitetnega preskoka pride šele, ko imamo noge v zankah. Seveda se da glisirati tudi brez zank, vendar pravo hitrost in stabilnost pri srfanju, skokih, trikih dobimo šele z obema nogama v zankah!

Članek ni namenjen razlagi KAKO?, pač pa tistim, ki že veselo glisirajo, uporabljajo zanke in jih želijo predvsem optimalno nastaviti.

Zanke za noge in smučarske vezi imajo nekaj sorodnega: Nastavitev!
Če jih nastavimo preozko so neuporabne, če preširoko pa nevarne!!!
Kaj je najbolj pogosta poškodba pri srfanju? Zvit gleženj (zlomljen, itd.). To se zgodi, če imamo preširoke zanke. Stopalo se zagozdi in pri padcu noče ven. Sledi reševanje, če imate smolo pa še denarna kazen, ker nimate signalne bakle ali rešilnega jopiča.

  zanke1 zanke2

Sliki prikazujeta dve tipični nastavitvi zank za noge. Prva je varna, druga bolj nevarna, vendar nudi boljši občutek pri skokih in radikalnih manevrih. Pri nastavitvi širine zank je torej potrebno razmisliti o svojem načinu vožnje. Nekdo, ki uživa v glisiranju in delanju “jibov”, bo verjetno nastavil zanke tako, da prsti komaj kaj gledajo ven, saj bo ob morebitnem padcu noga brez problema skočila iz zanke. Srfač, ki uživa v skokih, “freestyle” načinu vožnje, pa bo varnost malce odrinil na stran in si razširil zanke, saj je skakanje s takimi zankami neprimerno lažje in bolj kontrolirano.

Kako si sedaj nastavimo zanke za “freestyle” oz “wave”. Zanka naj bo dovolj široka, vendar ne preširoka. Imeti moramo občutek, da nam stopalo trdno stoji v zankah. Kadar imamo občutek, da nam stopalo nekako plava v zankah, jih malce zategnemo. Zanke naj bodo dobro privite, drugače se zanka začne premikati po svoje in pokvari naše nastavitve.

zanka

Poglejmo si še osnove premikanja zank:

  • Zanke premaknjene naprej povzročijo povečanje vodne površine deske. Učinek je podoben kot pri pomikanju jambora naprej (preberi si Pomikanje jambora!). Lars Petersen v svojem “freestyle” videu pove da je ta položaj ugoden za težje srfače, težke pogoje in začetnike kratkih desk.
  • Zanke premaknjene nazaj obratno povzročijo zmanjšanje vodne površine deske. Učinek je podoben kot pri pomikanju jambora nazaj (preberi si Pomikanje jambora!). Ta položaj je ugoden za radikalne obrate, šibkejše vetrove, lažje surfače ter “flat water” pogoje (Lars Petersen).

Uporaba različnih smernikov

Mislite da je lahko pravilno izbrati velikost smernika? Veliki, ozki, ravni smerniki za lahek veter, srednje veliki za močnejši veter in mali, debelejši od spodaj in od zgoraj malo zakrivljeni smerniki za močan veter. Pa veste kako je čutiti desko, ko je smernik prevelik ali premajhen? Dostikrat se da z pravilno velikostjo smernika rešiti te probleme! To je predvsem res v sunkovitem in močnejšem vetru. Torej, kako se odločiti nad pravilno velikostjo smernika (bolj pomembno) in obliko?

smerniki1

Pravilna izbira velikosti smernika je velikokrat lahko zelo težavna, saj je odvisna od veliko dejavnikov: velikosti deske, velikosti jadra, znanja jadralca, teža jadralca in najvažneje – kasen je veter in kaksni so valovi. Ker je izbira odvisna od veliko dejavnikov, imejte to informacijo na sliki, kot neko začetno informacijo, od katere se lahko kdaj pa kdaj oddaljite. Nekaj razlogov za to je: lažji in »majstri srfači« bodo lahko srfali z manjšim smernikom, medtem ko bodo tezji srfači velikokrat potrebovali rahlo daljše smernike.

Osnovni koncept smernika je upiranje stranski sili vetra. Preprečuje nekontrolirano odnašanje surfa z vetrom, kot pri “spinoutu”, in nam omogoča surfati v željeni smeri. S povečevanjem hitrosti surfa, smernik nudi več opore, stranska sila vetra pa ostaja praktično nespremenjena (ob močnejšem vetru vzamemo manjše jadro, surfamo hitreje, sila s katero držimo jadro pa ostaja podobna).

Torej je velikost smernika PREDVSEM odvisna od hitrosti deske. Kje sedaj upoštevamo velikost jadra? Ponavadi je tako, da pri večjem vetru zaradi lažjega in hitrejšega surfanja vzamemo manjše jadro, kar potem iz zgoraj povedanega pomeni tudi manjši smernik. Pri premajhnem vetru potrebujemo večji smernik, saj se upira večji sili naših nog (pumpanje).

  • Pomembno je tudi, da pri vecji hitrosti smernik povzroca vse vecjo silo dvigovajna deske iz vode. Tako pri prevelikem smerniku in zelo velkih hitrostih (močan veter) deska nekontrolirano leti po zraku. Tukaj pomaga manjši smernik!

Za še boljšo oceno velikosti smernika je treba vzeti v račun velikost valov in jakost vetra. Gladka voda in enakomeren veter omogočata jadranje z večjim smernikom, ne da bi pri tem imeli probleme s kontrolo deske. Ko pa voda postane razburkana in veter sunkovit pomaga malo manjši in ukrivljen smernik

Smernike delimo na več skupin, najbolj znane so:

  • race smerniki – Z njimi dosegmo najvišje hitrosti, so najtežje vodljivi v obratih, trikih.
  • freeride smerniki – So uporabni za najširso skupino surfačev, ponujajo kompromis med hitrostjo in vodljivostjo v vseh pogojih.
  • freestyle smerniki – So narejeni predsem za freestyle tehniko vožnje in za vožnjo po valovih, imajo zelo dobre maneverske lasnosti.
  • wave smerniki – So narejeni predvsem za vožnjo po valovih, imajo odlične manevrske sposobnosti, so odlični za skoke in radikalne obrate, so najpočasnejši.

Nastavitev višine loka

Za začetek si poglejmo osnovne fizikalne spremembe. Lok pomaknjen višje pri glisiranju povzroči pomik teže proti smerniku. To zmanjša površino deske v vodi (zaradi tega se težje zglisira, vendar je končna hitrost deske večja). Dodatna slabost je v tem, da deska postane bolj nestabilna, zato pa bolj primerna za radikalne manevre. Ta položaj je idealen v močnejsem vetru s pogojem da vam veter ni premočan), obratno pa lok pomaknjen nižje poveča vodno površino. To omogoča boljšo vožnjo proti vetru in poveča stabilnost deske. Ob šibkejsem vetru vam ta položaj omogoča, da deska hitreje zglisira. V premočnem vetru pa ta položaj potiska nos deske proti tlom, preprečuje “letenje deske po zraku”, nudi več časa za reagiranje in preprečuje težnjo deske da zavija v veter. Višje postavljen lok omogoča tudi lažje dvigovanje jadra iz vode.

Ko glisiramo, stojimo daleč od pete jambora, jambor je nagnjen nazaj, lok pa mora biti v višini prsi. To omogoča lahkotno držanje – z iztegnjenimi rokami ter lažje zapenjanje/odpenjanje od trapeza. Višino loka za glisiranje preverimo tako, da se postavimo ob navpično dvignjen jambor. Takrat mora biti glava loka v višini oči surfača!! Če spustimo lok, je “kruzanje” precej lažje. Pri glisiranju v takem položaju bo pozicija telesa podobna sedenju na WC skoljki (“sralna poza“). Precej hitro nas tudi zabolijo noge.

To je teorija, uporabna predvsem za spidiranje po kanalu. Za freestyle se lok spušča bolj nizko, prav tako je izvajanje jibov veliko lažje z bolj nizkim lokom.

pravilno sralnapoza

Sponzorirane povezave

Izpostavljeni oglasi

No posts found.

X