Za nakup pravega jambora je potrebno vsaj nekaj osnovnih informacij. Najdražji jambor ni vedno najboljši, saj je za nakup potrebno poznavanje nekaj osnovnih parametrov. V nadaljevanju bom poskušal opisati osnovne lastnosti različnih jamborjev.
Tipična oznaka jambora je: VISION 60C 4.65m – ICMS 32, d 42
- VISION – Model jambora
- 60C – Procent Carbona (Ogljik) v jamboru (glede na tezo jambora!)
- 4.65m – Dolžina
- ICMS 32- Trdota jambora
- d 42 – diameter (premer) jambora v mm
Najboljša, vendar ne najcenejša odločitev, je izbira jadru predlaganega jambora (na vreči vsakega jadra ali pa na jadru je oznaka priporočenega jambora). Tako dobi jadro pravilen profil in dobro deluje (se pravilno odziva na sunke vetra). Če pa vam vasa sredstva ne dovoljujejo nakupa predlaganega jambora ali pa se le tega ne dobi, vam priporočam branje ostalega članka.
- Procent Carbona – Večji je procent, lažji je jambor, jambor je trši(manj se ukrivi), odzivni čas je hitrejši (čas ukrivitve jambora zaradi sunka vetra in čas vrnitve v prvoten položaj). Toda pozor: jambor je bolj krhek – občutljiv na strižne udarce (po domače, jambor se hitreje zlomi).
- IMCS – Enota za trdoto jambora. Manjša številka pomeni manj trd jambor. Enota je standardizirana zato naj bi bili jambori različnih proizvajalcev, z enakim IMCS jem, enako trdi, ne glede na dolžino!!! Pri sestavljanju jadra je priporoceno vzeti predlagano trdoto in predlagano dolžino jambora (izdelovalec jadra jo predpiše – pise na jadru,vreci). Le tako bo napeto jadro optimalno. Lahko sicer za jadro pri katerem piše, da potrebuje jambor – mast 460/IMCS 25 (celotna dolžina = luff 462), uporabimo jambor 430cm z IMCS 25 (če tak sploh obstaja) s 32cm podaljškom, vendar ne bo optimalno napeto. Še slabše pa bo če bomo uporabili 430 cm/IMCS 21 jambor. Tako napenjanje jadra na mehkejšem jamboru povzroči, da se jambor preveč ukrivi, zato tudi idealne oznake, kako jadro napeti, ne veljajo več. Sam sem napenjal jadro za katerem piše (mast 460/IMCS 25 , luff 462+- 2cm) na jambor 430 cm /IMC S 21 z 32.5cm podalškom, vendar sem bil presenečen da je bilo treba dati podalšek na 37.5 cm ??!!! Seveda zato, ker je jambor premehak, se pri napenjanju bolj ukrivlja zato je treba imeti daljši jambor, da o samih gubah na neoptimalno napetem jadru ne govorim….
- d – diameter (premer) jambora. Ožji jambor se bolj ukrivlja, nasprotno sirši manj. Jambora sta tako z enakim procentom carbona in različnim diametrom različno trda – seveda imata različni IMCS. Če jadro vsebuje camberje, je slabost preozkih jamborjev je v tem, da camberji nekako »lebdijo« v zraku, tako da ne dobimo pravilne oblike jadra. Nasprotno, predebel jambor ne omogoča gladkega vrtenja camberjev (oblika jadra je slabša, odziv na veter slabši), kar lahko v najslabšem primeru tudi poškoduje jambor. Pomembno je vedeti, da so nekateri starejši jambori predebeli in ne gredo v žep novejših jader.
- Dolzina – Na jadru vedno pise obvezna dolzina jambora. Manjšega ne kupujte, saj bo verjetno treba uporabit podaljšek. Nekatera jadra imajo na vrhu nastavljivi trakec s kapico, kar omogoča kompenziranje predolgega jambora. Obratno predolg jambor povzroči preveliko odprtino med koncem jadra in koncem jambora.
- porazdeljenost ukrivljenosti jambora – Pogeg IMCS trdote jambora obstaja še en parameter, ki pove kako je trdota porazdeljena po jamboru. Obstajajo 3 vrste jamborji – Constant Curve, Flex Top, Combi Curve. Ponavadi so jambori sedaj vsi Constant Curve (kaj točno to pomeni si preberite na http://www.windwing.com/mcsimcs.html) , vendar pri kakšnih rabljenih starejših je treba tudi na to pazit, saj z napačnim jamborom spet ne bomo jadra napeli optimalno…
Primer:
Jadro z priporočenim 60% carbonskim jamborom napnemo na 60% in 40% jamboru. Ko sta jadra napeta (na suhem) zgledata identično, v vodi pa se obnašata drugače. Jambor z manjšim procentom carbona se veliko bolj ukrivlja. To privede do neoptimalne oblike in gibanja jadra. Pri surfanju imamo tedaj nekako »mehkejši« občutek; manj čutimo sunke vetra. Zadnje je tudi vzrok da se pri Wave srfanju uporablja jambore z manjšo vsebovanostjo carbona. Drugi vzrok je v tem, da se jambori z manjšim odstotkom carbona manj lomijo, kar je pri skokih odločilnega pomena.