Priročnik - Page 2 of 2

Nastavitev zank za noge

Zanke za noge pri učenju preklinja marsikateri začetnik. Pri hoji po deski se človek v njih zatakne, udari v prste ali pa kdaj prav zanimivo pade… Vendar pa do kvalitetnega preskoka pride šele, ko imamo noge v zankah. Seveda se da glisirati tudi brez zank, vendar pravo hitrost in stabilnost pri srfanju, skokih, trikih dobimo šele z obema nogama v zankah! Članek ni namenjen razlagi KAKO?, pač pa tistim, ki že veselo glisirajo, uporabljajo zanke in jih želijo predvsem optimalno nastaviti. Zanke za noge in smučarske vezi imajo nekaj sorodnega: Nastavitev! Če jih nastavimo preozko so neuporabne, če preširoko pa nevarne!!! Kaj je najbolj pogosta poškodba pri srfanju? Zvit gleženj (zlomljen, itd.). To se zgodi, če imamo preširoke zanke. Stopalo se zagozdi in pri padcu noče ven. Sledi reševanje, če imate smolo pa še denarna kazen, ker nimate signalne bakle ali rešilnega jopiča.

Sliki prikazujeta dve tipični nastavitvi zank za noge. Prva je varna, dru…

Več o tem

Uporaba različnih smernikov

Mislite da je lahko pravilno izbrati velikost smernika? Veliki, ozki, ravni smerniki za lahek veter, srednje veliki za močnejši veter in mali, debelejši od spodaj in od zgoraj malo zakrivljeni smerniki za močan veter. Pa veste kako je čutiti desko, ko je smernik prevelik ali premajhen? Dostikrat se da z pravilno velikostjo smernika rešiti te probleme! To je predvsem res v sunkovitem in močnejšem vetru. Torej, kako se odločiti nad pravilno velikostjo smernika (bolj pomembno) in obliko?

Pravilna izbira velikosti smernika je velikokrat lahko zelo težavna, saj je odvisna od veliko dejavnikov: velikosti deske, velikosti jadra, znanja jadralca, teža jadralca in najvažneje - kasen je veter in kaksni so valovi. Ker je izbira odvisna od veliko dejavnikov, imejte to informacijo na sliki, kot neko začetno informacijo, od katere se lahko kdaj pa kdaj oddaljite. Nekaj razlogov za to je: lažji in »majstri srfači« bodo lahko srfali z manjšim smernikom, medtem ko bodo …

Več o tem

Nastavitev višine loka

Za začetek si poglejmo osnovne fizikalne spremembe. Lok pomaknjen višje pri glisiranju povzroči pomik teže proti smerniku. To zmanjša površino deske v vodi (zaradi tega se težje zglisira, vendar je končna hitrost deske večja). Dodatna slabost je v tem, da deska postane bolj nestabilna, zato pa bolj primerna za radikalne manevre. Ta položaj je idealen v močnejsem vetru s pogojem da vam veter ni premočan), obratno pa lok pomaknjen nižje poveča vodno površino. To omogoča boljšo vožnjo proti vetru in poveča stabilnost deske. Ob šibkejsem vetru vam ta položaj omogoča, da deska hitreje zglisira. V premočnem vetru pa ta položaj potiska nos deske proti tlom, preprečuje "letenje deske po zraku", nudi več časa za reagiranje in preprečuje težnjo deske da zavija v veter. Višje postavljen lok omogoča tudi lažje dvigovanje jadra iz vode.

Ko glisiramo, stojimo daleč od pete jambora, jambor je nagnjen nazaj, lok pa mora biti v višini prsi. To omogoča lahkot…

Več o tem

Kako začeti

Vsak začetek je težak. Pri učenju surfanja je poleg volje, primernih vetrovnih razmer, ki naj bodo okoli 1-3bf (ne učite se v premočnih vetrovih!), pomembna tudi izbira opreme. Pomembno je, da je deska dovolj velika, nepotopljiva glede na vašo težo. Za pravilno odločitev glede izbire volumna lahko okvirno služi sledeči premislek: ce imate 80 kg, naj bi deska imela teoretično vsaj 100L volumna, da se v idealnih razmerah ne bi potopila pod vašo težo (80kg teža surfaca + 10kg teža deske + 10kg teža rigga). Za učenje potrebujete stabilno desko (saj je tako učenje osnov hitrejše in tudi bolj zabavno), torej najmanj 30 litrov več (130L), odvisno od teže surfača (za težje več). Ne potrebujete najnovejše deske, tudi 15 let stara deska bo čisto v redu. Jadro je za začetnike lahko tudi nemonofilno, saj so jadra iz blaga bolj odporna na različne udarce in padce surfačev. Vsekakor pa naj ne bo preveliko. Maksimalna velikost naj bi bila okoli 6m2, raje manj, saj je večje jadro težje vodljiv…

Več o tem

Pravila surfanja

Jadranje na deski prinaša mnogo športnega užitka in veselja, vendar pa je lahko tudi nevarno, zlasti za neizkušene. Varnost na deski pojmujemo kot varnost jadralca in drugih uporabnikov vodnih površin. Zlasti v začetku jadralec vozi blizu obale, kjer se srečuje s kopalci, čolni, potapljači in mora vedeti, kje ne sme jadrati, kakšna so pravila srečevanja in kako ravnati v nevarnosti. Vedno naj bo osnovno pravilo: najprej varnost! Kje in kdaj ne smemo jadrati: v označenih kopališčih, nasploh pa se izogibamo gosteje obljudenih plaž. Najraje jadramo vsaj 80 do 100m od obale, v pristaniščih (ki jih uporabljamo samo za izplovitev in vplovitev) in delih luk, kjer oviramo promet in delo. Izogibamo se pristaniških pomolov, dokov in nasipov, ob ribiških ladjah in čolnih, v območjih, ki so označena kot prepovedana (npr. vojaški objekti) ob majhnih oranžnih bojah, ki označujejo potapljača, ponoči in pri zmanjšani vidiljivosti (megla, gost dež) in med nevihtami. …

Več o tem

Tabela jakosti vetra

Veter je pojav, pri katerem se premikajo zračne gmote iz središča visokega (A) v smeri središča nizkega zračnega tlaka (C), pri čemer je razlika zračnega tlaka med omenjenima središčema čimvečja, tem močnejši je veter. Temeljni značilnosti vetra sta smer in jakost pihanja. Smer vetra se meri v stopinjah (o) in sicer, odkod piha; npr. burja je NE veter, kar pomeni, da piha iz severovzhoda. Stanje nekaterih elementov vremena na podlagi hitrosti vetra se določa po Beaufortovi lestvici, ki ima 12 stopenj; od brezvetrja do orkana (0 - 32.7 m/s). Moč je odvisna od hitrosti vetra, ki se meri v m/s, km/h ali vozlih. bofori m/s km/h vozli pritisk v kg/m2 0 0,0 - 0,2 0 - 1 0 - 1 0 1 0,3 - 1,5 1 - 5 1 - 3 0 - 0,1 2 1,6 - 3,3 6 - 11 4 - 6 0,2 - 0,6 3 3,4 - 5,4 12 - 19 7 - 10 0,7 - 1,8 4 5,5 - 7,9 20 - 28 11 - 16 1,9 - 3,9 5 8,0 - 10,7 29 - 38 17 - 21 4,0 - 7,2 6 10,8 - 13,8 39 - 49 22 - 27 7,3 - 11,9 7 13,9 -…

Več o tem